PROBLEMATIKA NA PODROČJU UROLOŠKIH BOLEZNI
Bolniki z urološkim obolenjem obiščejo izbranega zdravnika, specialista družinske medicine, ki opravi osnovno diagnostiko in bolnika glede na nujnost obolenja napoti k specialistu urologu, ki v Sloveniji opravljajo delo v sedmih slovenskih bolnišnicah.
Specialist urolog bolnika v ambulanti pregleda in opravi preiskave. Včasih je potrebno bolnika še isti dan operirati, večinoma pa urolog bolnika napoti na dodatne preiskave. Po opravljeni diagnostiki se prične zdravljenje obolenja, ki je lahko konzervativno ali pa je potrebna operacija. Če je ta potrebna, urolog bolnika vpiše v čakalno knjigo in je nato na operacijo klican od doma. Po operaciji in hospitalni obravnavi je bolnik odpuščen. Kasneje se vodi in kontrolira pri lečečem urologu.
Zaradi majhnega števila specialistov družinske medicine v Sloveniji in vse večjega števila starejšega prebivalstva in s tem večjega števila obolelih, ti niso deležni optimalne obravnave, dobijo premalo informacij in večkrat niso pravočasno napoteni k ustreznemu specialistu. Žal to velja tudi za urološke bolnike.
Zaradi malega števila urologov je čas do prvega pregleda daljši. Čakalnice v uroloških ambulantah so zastarele in prepolne, urolog se bolniku ne more popolnoma posvetiti in mu težko nameni dovolj časa. Delovne razmere so slabe, to pa se občuti tudi na odnosu zaposlenih do pacientov. Po dolgem čakanju na pregled pri urologu, morajo bolniki nato čakati še na to, da opravijo potrebne preiskave, na katere jih napoti urolog. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, nato še nekaj mesecev čakajo za sprejem v bolnišnico.
Ti dolgotrajni postopki so predvsem za bolnike z resnimi urološkimi obolenji zelo mučni.
V UKCLJ, eni izmed dveh terciarnih ustanov v Sloveniji, operirajo največje število uroloških bolnikov. Operirajo v le dveh operacijskih dvoranah. Število starejšega prebivalstva in s tem obolelih hitro narašča, medtem ko je število operiranih omejeno na število operacijskih dvoran. Večina bolnikov si želi kakovostnejših operacij s sodobno tehnologijo, predvsem robotskih operacij , ki pa jih za zdaj v Ljubljani ni. Kljub velikim izkušnjam starejših urologov in nadobudnim mlajšim motiviranim urologom, ki si želijo z znanjem, sodobno tehnologijo in pristopom do bolnikov dvigniti Slovensko urologijo na evropsko primerljivo raven, stanje v naši urologiji že vrsto let ostaja nespremenjeno.
Terciarni center v Ljubljani ob številnih rakavih obolenjih zdravi tudi obilo nerakavih obolenj , ki so zaradi omejenih kapacitet in nujnejših rakavih postavljena na stranski tir. UKCLJ nima urodinamskega aparata, ki sodi med osnovne naprave za diagnostiko na področju sečil. Ta bi bil tudi nujno potreben za obravnavo uroloških težav paraplegikov, ki jih je v Sloveniji 2000 in so primerne oskrbe zelo potrebni.
Urološke bolnike je treba poučiti o uroloških boleznih, njihovih možnostih obravnave in zdravljenja.
Urološke bolezni so zelo intimne zato bi bilo primerno, da bi bolnikom stopili naproti, jim bili na voljo za vprašanja ter jim podajali informacije.
Z vse večjim informiranjem uroloških bolnikov in njihovim zavedanjem o težavnosti uroloških boleznih, bo ureditev in posodobitev Urologije v Sloveniji nujna.